Pogovoriti se moramo pogumno

Migranti, rasistične skupnosti, protirasistična gibanja in sorodne organizacije z globalnega severa in juga se bodo sredi zelo zapletenega aktivizma soočili z nujnimi vprašanji: kdo ima koristi od Sredozemskega pakta EU in kdo škodo; status politik, kot je migracijski pakt, in legalizacija ljudi z neurejenim statusom; stališče levice do kolonialnih pripovedi, proti-migracijskih sporočil, islamofobije in proti-črnosti; in kdo ima koristi od zunanjega izvajanja, sekuritizacije in militarizacije meja, ki jo podpira EU.

Sredozemski pakt

Dva tedna pred začetkom izvajanja Sredozemskega pakta EU smo se sestali v Barceloni na sedežu Unije za Sredozemlje. Danes, tri desetletja po Barcelonski deklaraciji, se regija sooča s prekrivajočimi se krizami: nenehnim prisilnim razseljevanjem, dolgotrajnimi konflikti, vojnami, okupacijo in genocidom, naraščajočo neenakostjo, krčenjem državljanskega prostora in izrednimi podnebnimi razmerami, ki vsako leto poslabšajo življenje milijonov ljudi. Sredozemsko morje je tudi ena najnevarnejših migracijskih poti na svetu, kjer se vsak dan dogajajo človeške tragedije, ki so neposredna posledica političnih odločitev v evropskih arenah. Spričo te realnosti se sprašujemo: kakšne temelje potrebujemo za oživitev sredozemskih odnosov z dekolonialne, pristne in horizontalne perspektive? Kakšnim interesom v tem okviru služi Sredozemski pakt EU? Komu bo koristil? Kakšno vlogo so doslej odigrali civilna družba in družbena gibanja? Za kaj si želimo prizadevati?

Kakšnim interesom služi Sredozemski pakt EU?

Migracijske politike, ki ustvarjajo neenakosti

Na tem zasedanju bodo obravnavani glavni izzivi tako imenovanega Evropskega pakta o migracijah in azilu, ki je bil sprejet 14. maja 2024. Z njim se zaključujejo štiri leta trajajoča pogajanja, osredotoča pa se predvsem na upravljanje in nadzor meja. Pregledali bomo evropski pristop pakta in druga pravila, ki se zdaj uvajajo, kot so postopki vračanja na nacionalni ravni v Španiji. Pri tem se bomo oprli na pravno analizo, da bi opredelili manj škodljivo razlago sporazuma, ki odločno varuje človekove pravice ljudi v gibanju, pri čemer bomo posebno pozornost namenili nezaželenemu vplivu nekaterih ukrepov na otroke in ljudi v ranljivem položaju.

Preučili bomo tudi druge migracijske politike v Španiji. Na eni strani bomo razpravljali o ljudski zakonodajni pobudi za izredno ureditev statusa, ki jo je podprlo več kot 700.000 podpisov in katere namen je priznati pravice več kot pol milijona migrantov, ki so trenutno v nezakonitem položaju. Po drugi strani pa bomo obravnavali razširjene ovire pri pravici do prijave prebivališča ter zmanjševanje temeljnih pravic in ranljivosti, ki jih povzroča ponavljajoče se neupoštevanje upravnih predpisov s strani lokalnih oblasti. Na panelu bodo sodelovali glasovi protirasističnega gibanja, pravnih strokovnjakov in družbenih organizacij, ki se zavzemajo za pravičnost in človekovo dostojanstvo.

Kolonialne naracije in diskurzi proti migraciji, islamofobiji in črnstvu - kje je stališče levice?

V zadnjih letih mnogi trdijo, da so se rasistične in kolonialne pripovedi ponovno pojavile v novih oblikah, ki spodbujajo protimigrantski, islamofobični in protičrnogorski diskurz po vsej Evropi. Vendar se moramo vprašati: ali so ti imaginariji kdaj zares izginili? Te predstave niso marginalne; politično razpravo so premaknile k vse bolj restriktivnim stališčem, normalizirale institucionalno nasilje in oblikovale vsa področja življenja rasno opredeljenih ljudi.

Pogosto jih pripisujejo izključno desnici ali skrajni desnici, pri čemer spregledajo, da sta kolonializem in rasizem strukturi in ne le posamezna dejanja. Vzpon teh pripovedi temelji na zgodovinski zgodbi, ki je Evropa ni nikoli v celoti postavila pod vprašaj: njeni samopodobi civilizacijskega središča, zamolčevanju zasužnjevalne zgodovine in zanikanju, da kolonialni procesi še vedno oblikujejo našo sedanjost.

V tem kontekstu je treba nujno preučiti vlogo levice in progresivnih prostorov. Kako so s svojim delovanjem ali opustitvijo pomagali ohranjati kolonialne okvire v svojem diskurzu in politikah? Zakaj ni odločnega odziva na današnje rasistično gibanje? Ta pogovor vabi k samokritiki in obnovi dekolonialnih pripovedi, ki izzivajo, kako Evropa pripoveduje svojo zgodbo in kdo je izpuščen.

Zgodovinske pripovedi o Evropi nikoli niso v celoti postavile pod vprašaj njene samopodobe

Sekuritizacija, militarizacija in eksternalizacija meja Kdo ima od tega koristi?

Že pred sirsko vojno se je uveljavila zamisel o “trdnjavi Evropa”: prosto gibanje znotraj njenih meja ob hkratnem strogem nadzoru zunanjih meja.

Desničarske in skrajno desničarske stranke so skupaj s prijateljskimi mediji to zgodbo razširile zunaj sirskega konteksta in jo povezale z novimi migracijskimi trendi. Danes je ena od njihovih osrednjih programskih točk protimigracijska politika.

Končni rezultat: Rezultat: Evropsko javno mnenje je bilo potisnjeno v iracionalen strah in sumničavost do beguncev in migrantov, kar je spodbudilo sedanje politike zunanjega izvajanja.

Ne gre več samo za meje Evropske unije, ampak se upravljanje meja prenaša na tretje države. To je privedlo do dogovorov s sosednjimi državami o poostritvi nadzora in sprejemanju deportiranih oseb. Kdo ima v resnici koristi od teh politik? Ali te države dejansko nosijo večino migracijskih tokov? Kdo nadzira denarne tokove in kje se denar dejansko uporablja?

Ko govorimo o mejah: Kdo nadzoruje denarne tokove in kje se denar dejansko uporablja?

Dogodek: Pogumni pogovori o migracijah: Prostor za dialog in razmislek.

Kot del Projekt UNTOLD, 11. in 12. novembra v Barceloni, bomo imeli priložnost za raziskovanje, kako migracijske politike vplivajo na življenje migrantov in posledično na družbo kot celoto. Razmišljali bomo o postopkih in strategijah, ki jih lahko delimo z odporom in zavezništvi. To bomo storili s kritične perspektive, pri čemer bomo obravnavali, kako imajo sedanje evropske politike kolonialne korenine, ter potrebo po razpravi in razmisleku o skupnih strategijah.

Delite: