V torek in sredo, 11. in 12. novembra, smo organizirali dogodek ‘Pogumni pogovori’ v Nau Bostik v Barceloni v okviru projekta UNTOLD, ki ga financira Evropska komisija.
Na dogodku, ki ga je organiziral Oxfam Intermón, udeležili pa so se ga tudi različni člani konzorcija projekta UNTOLD, kot so ECPS, Equinox in Qualia, so bili obravnavani različni vidiki migracij, ki so med seboj tesno povezani. Na koncu je bilo prisotnih več kot 70 ljudi različnih narodnosti in ozadij, tako s severa kot iz različnih držav globalnega juga, ki so delili svoje različne poglede.
V prvem pogovoru je bila obravnavana prihajajoča uvedba Sredozemskega pakta EU pod geslom ‘Kdo zmaga, kdo izgubi?’ V Sredozemlju, ki ga zaznamujejo prekrivajoči se krizni konflikti, prisilne razselitve, neenakosti in podnebne razmere, smo se pridružili aktivistom, novinarjem, predstavnikom civilne družbe in akademikom, ki so se spraševali o predlogu EU za oživitev evro-sredozemskih odnosov. Ne gre le za vprašanje, kako se Evropska unija postavlja do svojih sredozemskih sosed: na kocki je Sredozemlje, ki ga želimo zgraditi v času naraščajoče reakcionarne politike in vse pogostejših napadov na multilateralizem.
Glede na to, kaj nam govorijo politiki, imamo nekaj namigov in namigov o tem, kam bi se lahko usmeril ta novi sredozemski pakt: energetski program, izobraževalne izmenjave, obrambni program in migracije, poudarek na programu zasebnega sektorja, na naložbah. Cristina Rovira
Ugotavljamo, da Sredozemlje ostaja ena od najbolj smrtonosnih migracijskih poti z več kot 32.000 smrtnimi žrtvami od leta 2014, EU pa daje prednost pristopom, ki temeljijo na eksternalizaciji meja, varnosti in zajezitvi migracij. Opozorili smo tudi na pomembno opozorilo glede vozlišča za obnovljive vire energije, ki ga EU predlaga za severno Afriko in ki lahko okrepi ekstraktivistično logiko, ki premešča lokalne skupnosti in ohranja neenakosti, zlasti na zasedenih ozemljih. Nazadnje smo lahko povedali, kako je zapiranje prostorov za aktivizem in pravico do protesta skupen trend, zlasti na področjih podnebne pravičnosti, migracij in propalestinskih gibanj na obeh straneh Sredozemlja. V odgovor na to ponovno potrjujemo vlogo civilne družbe in gibanj kot protiuteži ter potrebo po oblikovanju horizontalnih in dekolonialnih zavezništev v regiji, zavezništev, ki že nastajajo in se še naprej razvijajo v dialogih, kot so Pogumni pogovori.
Pakt temelji na treh stebrih, od katerih se drugi osredotoča na gospodarstvo in je namenjen zagotavljanju trajnosti v državah. V resnici pa v sredozemskih državah išče poceni vire: vodo, sonce, naravne vire, poceni delovno silo ...

V drugem pogovoru, v katerem sta pristali na posebnih politikah priseljevanja., so razpravljali o novem uredba o deportaciji ki bi, če bi bil sprejet v sedanji obliki, omogočal izgon v državo, ki jo je oseba le prečkala in sploh ni njena matična država. Podanih pa je bilo tudi nekaj naslovov o trendih, ki usmerjajo to in druge odločitve: več zaporov in manj reševanja, več rasnega profiliranja s strani policije in agencij, več ‘nadzornih’ poslov ali skrajno desna logika, ki postaja normativna.
Na temo regularizacija, je bilo ugotovljeno, da so bili po koncu pandemije na ulicah migranti in skrajni desničarji. In da je bila ILP za legalizacijo prvi cordon sanitaire proti skrajni desnici. Vendar ga nobena stranka ni postavila za prednostno nalogo in še vedno ni bil odobren, niti z RD (kraljevi dekret, vrsta zakona, ki ga lahko španska vlada sprejme enostransko).
Ponovno je bil obsojen ne le pravni okvir, temveč tudi kolonialne, rasistične, razredne in izključevalne upravne prakse, ki pojasnjujejo sistematično kršenje pravice do registracije, ki jo trpijo številni migranti.
Nazadnje je bil uporabljen pristop k t. i. Evropski pakt o migracijah in azilu, ki je kljub naslovu migracije in azil, zbirka predpisov, ki se osredotoča izključno na mejni nadzor in azilne postopke. Migracijske politike morajo imeti širšo razsežnost, ki priznava pravice, vključevanje, dostop do trga dela, boj proti ksenofobiji in sovražnemu govoru itd. Vse to je v paktu prezrto, saj se osredotoča zgolj na vizijo Trdnjava Evropa.
Tretji pogovor je bil namenjen kolonialne pripovedi in sprožila številna vprašanja, kot je, kje na tem območju stoji levica. in kako se v Španiji in Evropi oblikujejo rasni imaginariji, pri čemer opozarja, da je kljub temu, da je enostavno prepoznati pripovedi desnice in skrajne desnice, prav tako nujno preučiti vlogo levice. Spraševali smo se, ali njihovi politični projekti resnično temeljijo na antirasizmu in ali zagotavljajo prisotnost rasno usmerjenih ljudi na položajih moči. V razmerah, ko sovražni govor, zlasti islamofobni diskurz, ni izginil, temveč je mutiral, je bil poudarjen pomen analize zgodovinskih korenin rasizma, povezanih s konfiguracijo Evrope po letu 1492 in identiteto, ki temelji na zanikanju ‘drugega’ - rasiziranega subjekta.
Ko govorimo o islamofobiji itd., govorimo o rasni pakt ki združuje levico in desnico. Ne moremo govoriti o dihotomiji med levico in desnico. V razpravi o migracijah, mejah, politikah raznolikosti in odškodninah so soudeleženi tako levi kot desni. Izzivajo projekt nadvlade belcev, ki ga utelešata obe sili. Chaimaa Boukharsa

Razprava je poudarila obstoj rasnega pakta, ki je skupen tako levici kot desnici in se kaže v migracijskih politikah, mejah in epizodah institucionalnega nasilja, kot sta Tarajal in Melilla, tudi v času samooklicanih naprednih vlad. Evropa vsakodnevno prakticira raso, medtem ko jo diskurzivno zanika, levica pa pogosto deluje v strahu pred kršenjem tega pakta, saj se zaveda, da na primer zakon o priseljevanju organizira izkoriščanje delovne sile in razdvaja delavski razred. To pomanjkanje političnega poguma preprečuje artikulacijo jasnega protirasističnega in protikolonialnega projekta spričo vzpona supremacističnih imaginarijev, kot je diskurz ‘reemigracije’ v državah, kot je Nizozemska.
Poudarjeno je bilo tudi, kako je levica oslabila družbena gibanja s tem, da je prevzela vodstvo, zmanjšala njihovo sposobnost kritike in ukrepanja. V tem kontekstu mora antirasizem oblikovati strateška vprašanja, ki omogočajo izpodbijanje hegemonskih pripovedi. Opozorjeno je bilo, da lahko antirasizem brez poglobljenega in kontekstualiziranega dela reproducira medkulturne diskurze in diskurze o “kulturni raznolikosti”, ki delujejo kot subtilne oblike rasizma. Osrednja naloga je oblikovanje transformativnega jezika, ki v središče postavlja logiko skupne človečnosti.
Kako se levica postavlja v odnosu do tega rasnega pakta? Postavljajo se v strahu. V strahu pred kršitvijo rasnega pakta, saj bi to pomenilo politični samomor. Zavedajo se, da zakon o priseljevanju deli delavski razred na izkoriščane in nadizkoriščene, kar omogoča regulacijo plač in delovnih pogojev delavskega razreda. Ne gre za neznanje, temveč za pomanjkanje političnega poguma.. Basha Chague
Četrti pogovor se je osredotočil na eksternalizacija meja in njen vpliv na države globalnega juga. Eden od najbolj zaskrbljujočih vidikov, o katerih je bilo govora, je bil, kako se vzpon populizma uveljavlja ne le v Evropski uniji, temveč tudi v državah, s katerimi ima Evropska unija sklenjene sporazume. Čeprav je ta pojav, čeprav se zdi nov, prisoten že vrsto let, o njem obe strani odkrito razmišljata šele zdaj, brez najmanjše skrbi, kaj to pomeni za pravice migrantov in državljanov teh držav. Osredotočanje na populizem je zato nujna naloga, ki se je moramo lotiti.
Oddajanje meja zunanjim izvajalcem pomeni razširitev evropskih meja in prenos bremena nadzora meja na ramena južnih držav. Spremljanje in nadzor, plačevanje tretjim državam, da bi preprečile migrantom, da pridejo v njihove države. To je protislovje med tem, kar EU govori, in tem, kar počne. Azize Asaring
Poleg razprav, dokumentarni film Zbiralci v katerem je bila prikazana kruta realnost delavcev migrantov na podeželju po vsej Evropski uniji. Iz prve roke smo lahko slišali pripovedi glavnih protagonistov filma, ki so govorili o nenehnem kršenju delavskih pravic, ki so mu izpostavljeni. Po ogledu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s Seydoujem Diopom iz organizacije ASNUCI, ki je na laž postavil celoten poslovni sistem, ki se okorišča z migrantskim delom, sistem, ki ga vzdržujejo zakoni o priseljevanju in mejah.
Vsem, ki ste se udeležili tega dogodka, se zahvaljujemo za udeležbo in pogum pri reševanju težkih vprašanj ter upamo, da se bomo z njimi ponovno srečali na prihodnjih dogodkih UNTOLD.